Središka ulica 5, Ljubljana
info@mirjana.si
040 520 257
Close
040 520 257 info@mirjana.si

Avtor: Zoran Milivojević

Tesnoba-anksioznost?

Ljudje občutijo tesnobo, kadar ocenijo, da niso kos življenjskim nalogam, pred katerimi stojijo. To pomeni, da menijo, da se niso zmožni kosati s svojimi življenjskimi razmerami. V tem smislu je tesnoba nekakšna trema pred celotno življenjsko situacijo.

Tesnoba je delno podobna dobro znanemu čustvu – tremi. Tremo občutimo, kadar menimo, da nismo dovolj pripravljeni na situacijo, ki nas čaka (izpit, javni nastop, koncert in podobno). Toda pri tremi razmeroma zlahka povežemo čustvo strahu, ki ga občutimo v sedanjosti, s situacijo, ki nas čaka čez dan ali dva. Čustvo, ki ga čutimo, poimenujemo trema pred tem dogodkom.

Pri tesnobi so stvari drugačne. Čutimo strah, vendar ga ne moremo povezati z nobeno posamično prihodnjo situacijo. Tako je tudi zato, ker je mnogim ljudem v takšnih situacijah težko abstraktno misliti in dojeti, da jih ni strah ene same situacije, kot je izpit ali javni nastop, ampak jih je strah celotne življenjske situacije, ki je pred njimi. Zato psiholoških učbenikih pogosto navajajo, da je tesnoba strah ali bojazen, ki je ljudje ne morejo razumeti, da gre torej za »nedoločen strah«. Nasprotno – tesnoba je zelo določena vrsta strahu, le da imajo ljudje težave z njenim razumevanjem. Dejstvo, da ljudje tesnobe ne dojemajo na pravi način, je poseben problem, saj ljudje tesnobi pripisujejo nekatere druge pomene, zaradi česar so še bolj zmedeni in si otežujejo položaj.

Najpogostejši simptomi so stiskanje v prsih, obdobja hitrega razbijanja srca, kepa v trebuhu, glavoboli in zmedenost. Osebi ni jasno, zakaj ima občutek tesnobe, če pa ne obstaja noben prepoznaven vzrok, zato postane tesnobna, ker je tesnobna ves čas. Tako tesnoba začne hraniti samo sebe in začarani krog je sklenjen.

Nespečnost?

Z besedo nespečnost opisujemo motnje spanja, kot so težave na začetku spanja, prebujanje čez noč, prezgodnje zbujanje in zbujanje z občutkom nespočitosti. Gre za pogosto motnjo, saj jo vsaj enkrat v življenju doživi polovica vseh ljudi.

Ljudje potrebujemo različno količino spanja, potrebe pa se spreminjajo tudi s starostjo. Otroci spijo največ, s staranjem pa se potreba po spanju zmanjšuje. Zato ni čudno, da je nespečnost najpogostejša po 65. letu.

Nespečnost, ki traja le nekaj dni imenujemo prehodna nespečnost, kratkotrajna je nekaj tednov trajajoča nespečnost, če pa imamo težave več kot 3 tedne je to kronična nespečnost.

Depresija ni navadna žalost, ki jo po izgubi ali porazu doživi vsak vsaj nekajkrat v življenju. Tudi ne gre za šibek značaj ali stanje, ki bi ga lahko odpravili z močnejšo voljo. Kaj torej je depresija?

Ko govorimo o depresiji, govorimo o motnji, ki prizadene človeka kot celoto – njegovo razpoloženje, njegove misli in telo. Ljudje z depresijo se ne morejo kar tako odločiti in odpraviti svoje slabo počutje.

Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu več kot 100 milijonov depresivnih bolnikov. Vsaj enkrat v življenju bo prebolelo depresijo približno 25% žensk in 15% moških. Depresija torej večkrat prizadene odrasle ženske od moških, srečujemo pa jo tudi pri mladostnikih in celo pri otrocih. Z višjo starostjo se pogostnost depresije veča, omeniti pa moramo še na depresijo občutljivo poporodno obdobje pri ženskah.

Pomembno je vedeti, da zdravljenje pomaga večini bolnikov z depresijo v nekaj tednih, brez tega pa lahko bolezen traja mesece ali celo leta in povzroča nepotrebno trpljenje.
Simptomi depresije

Depresija je motnja, ki spremeni naša čustva, naše misli in naše telo – prizadene celega človeka in pomebno vpliva na njegovo funkcioniranje v krogu družine in izven nje (delovno mesto, šola). Depresivni namreč slabše premagujejo obremenitve in strese, zaradi depresivnosti enega družinskega člana pa lahko trpi celotna družina.

Simptomi in znaki depresije so:

  • žalost, tesnoba in občutek praznine
  • pesimizem in obup
  • občutki krivde, manjvrednosti, nemoči
  • zmanjšano zanimanje za prijetne aktivnosti, hobije in stvari, pri katerih je bolnik dotlej užival; tudi zmanjšano zanimanje za spolnost
  • pomanjkanje energije, utrudljivost, upočasnjenost
  • nemir in razdražljivost
  • motnje spanja – nespečnost, zgodnje jutranje prebujanje ali pretirano spanje
  • motnje hranjenja – izguba apetita in znižanje telesne teže ali pretiran vnos hrane in dvig telesne teže
  • impotenca pri moških ter frigidnost pri ženskah
  • telesne težave, ki ne reagirajo na zdravljenje (npr. prebavne motnje, glavobol in druge kronične bolečine)
  • motnje koncentracije in spomina
  • misli o smrti in samomoru ali celo poskusi samomora

Vsak depresivni bolnik nima vseh simptomov depresije. Nekateri jih imajo samo nekaj, drugi jih imajo več.

Pomoč: info@mirjana.si

Pomoč: info@mirjana.si

Phone: 040 520 257
Središka ulica 5
Ljubljana