Tekom življenja marsikdo doživi travmo. Nekateri se s tem učinkovito spoprimejo in jih tako ne ovira v vsakdanjem življenju, medtem ko na drugih travma pusti številne posledice in jim tako onemogoči normalno funkcioniranje. Najbolj problematična je medosebna travma, saj najbolj prizadene dojemanje sebein dojemanje sveta. Travma lahko prizadene ljudi na vseh nivojih funkcioniranja: fizioloökem, psiholoökem, socialnem in duhovnem (van der Kolk,1996).

Travma lahko povzroči fiziološko škodo z dolgotrajnimi posledicami. Med najpogostejše čustvene odzive po travmi spadajo strah, jeza, anksioznost, žalost, melanholija in depresija. Travma vpliva tudi na posameznikovo percepcijo, prepričanja in sodbe. Posledice travme se prav tako kažejo v vedenju, in sicer v rizičnem vedenju, razdražljivosti, izogibanju, spremenjenih navadah in kompulzivnem ponavljanju travme.

Kot posledica travme se lahko razvije tudi posttravmatska stresna motnja, ki prizadene osebo kot celoto. Motnja ima močan vpliv na vedenje, kognicijo, čustvovanjein fiziologijo ter predvsem na odnos s samim sabo in z drugimi.

Oseba s posttravmatsko stresno motnjo doživlja simptome ponovnega doživljanja travme, izogibanja in hipervzburjenosti. Njihovo funkcioniranje v vsakdanjem življenju je močno omejeno, saj jih simptomi kar naprej vračajo v preteklost. Svojega doživljanja si ne znajo razložiti,  kar jih öe naprej pušča ujete v vrtincu travme. Pojem posttravmatske stresne motnje je precej nov in posledično v laičnih krogih tudi ne še dovolj poznan, kljub temu da prevalenca posttravmatske stresne motnje ni nizka. Dvajset odstotkov ljudi, ki doživi travmo, kasneje razvije posttravmatsko stresno motnjo (Rothschild, 2000). Da bi oseba s posttravmatsko stresno motnjo lahko začela proces okrevanja in zaživela kvalitetno življenje, je seveda ključnega pomena, da poišče pomoč in se odloči za predelavo travme.

KAJ SPLOH JE TRAVMATIČNI DOGODEK?

Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj (DSM-IV-TR, American Psychiatric Association, 2000) definira travmatični dogodek kot dogodek, ki vključuje dejansko ali grozečo smrt ali resno poškodbo ali grožnjo telesni integriteti posameznika ali drugim in ga posameznik izkusi, je priča ali soočen z dogodkom. Posameznik se odzove z intenzivnim strahom, nemočjo ali grozo. Schore (2002) omenja nedavno raziskavo, ki je pokazala, da je glede na te kriterije v ZDA 60 odstotkov moških in 50 odstotkov žensk v svojem življenju že izkusilo travmatični dogodek. Slovenski avtorji pišejo, da je travmatični dogodek opredeljen kot nepričakovan, silovit in nevaren dogodek, katerega stvarne razsežnosti po svoji intenziteti presegajo običajna stresna doživetja in pri skoraj vseh ljudeh povzročajo grozo, trpljenje in psihofizioloöke motnje. Med travmatičnim in stresnim dogodkom so razlike v intenziteti in kvaliteti.

Rus Makovec (2003) travmo definira kot ekstremni stres, ki zahteva davek tako na psihosocialni kot tudi na biološki ravni. Podobno Rothschild (2000) trdi, da je travma psihofizična izkušnja, tudi če ne povzroči neposredne škode telesu. Travmatični dogodki zahtevajo svoj davek tako na telesni kot na psihični ravni.

Karakteristika travmatičnega dogodka je tudi ta, da je dogajanje prehitro in preveč pestro za možgane, da bi bili zmožni obdelati dogodek. Informacije preprosto preobremenijo možgane, ki tako dogodek vedno znova ponavljajo, da bi ga osmislili.

Nekateri travmatični dogodki:

  • prometne nesreče,
  • druge nesreče,
  • posameznik kot žrtev fizičnega nasilja,
  • posameznik kot žrtev spolne zlorabe,
  • posameznik kot priča družinskemu nasilju, posilstvu, uboju, samomoru,
  • življenjsko nevarne bolezni ali ogrožajoči zdravniški posegi,
  • družinsko nasilje,
  • naravne katastrofe,
  • smrt bližnjega,
  • vojna dogajanja.

KAJ JE POSTTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA?

 DSM-IV-TR (AmericanPsychiatric Association, 2000) opredeli posttravmatsko stresno motnjo kot posledico izpostavljenosti stresorju v travmatičnem dogodku, v katerem je bila oseba priča ali soočena z dogodkom oziroma dogodki, ki so vključevali dejansko ali grozečos mrt ali resno poškodbo ali grožnjo telesni integriteti posameznika ali drugih.Posameznikov odziv vključuje intenzivni strah, nemočali grozo.Pri otrocih je namesto tega lahko izraženo neorganizirano ali agitirano vedenje.

Erzar (2007) omenja, daje pri ljudeh s PTSM za razliko od Akutne Stresne Motnje, ki mine hitro in je odraz človekove sposobnosti prilagoditve, poleg simptomov podoživljanja, izogibanja in hipervzburjenja, zaslediti še nizko samospoštovanje, nezaupanje v ljudi in institucije, slabo socialno mrežo, občutek nemoči, oškodovanosti ter nagnjenosti k odvisnostim od alkohola, pomirjeval in lahkih drog.

Perry(2001) pojasnjuje, da so med spoloma razlike v izrazu in razvoju PTSM. Raziskave kažejo, da so ženskebolj nagnjene k internaliziranju, moški pa bolj k eksternaliziranju posttravmatskih simptomov. Internaliziranje se kaže v anksioznosti, disociaciji in izogibanju, eksternaliziranje pa v kompulzivnosti, agresiji, nepazljivosti in hiperaktivnosti.

Da bi oseba s posttravmatsko stresno motnjo lahko začela proces okrevanja in zaživela kvalitetno življenje, je seveda ključnega pomena, da poišče pomoč in se odloči za predelavo travme.

Kaj je EMDR?

EMDR je novejšša terapevtska metoda, ki pomaga ponovno predelati (reprocesirati) neprimerno in disfunkcionalno shranjene izkuššnje oz. dožživetja iz preteklosti, ki nas ovirajo pri ustreznem vedenju, mišljenju in èutenju v sedanjosti (Shapiro, 1995, 1997, 1999). Enostavneje bi lahko rekli, da pomaga “predelati” pretekle nezaključne travmatske izkušnje, ki nas ovirajo in zaradi katerih trpimo v saedanjosti.

EMDR je celovita psihoterapevtska metoda, ki integrira aspekte različnih teoretičnih orientacij, dodaja pa jim element očesnega gibanja oziroma alternativnih dražljajev. Kontrolirane raziskave EMDR pri PTSM kažžejo, da lahko s to metodo dosežžemo pomembne terapevtske uspehe. 

info@mirjana.si ali 040 520 257

Pogovor pomaga.

Phone: 040 520 257
Središka ulica 5
Ljubljana