Mnogi ljudje se zaradi življenjskih izkušenj, ki v njih sprožajo strah, tesnobo, jezo, občutke manjvrednosti in druga negativna čustva, znajdejo v hudi življenjski stiski. Včasih je drama, ki poteka v človeku, tako silovita, da ta preprosto ne vzdrži notranje napetosti in v pomanjkanju drugih, bolj zdravih oblik upravljanja s stresom in sproščanja, poseže po kemičnih sredstvih ali vedênjih, ki ga kratkotrajno, začasno umirijo in mu izboljšajo počutje. To postopoma pripelje do odvisnosti od njihove prisotnosti v telesu oziroma v prisilno (kompulzivno) iskanje boljšega razpoloženja.
Odvisnost je kronična, huda bolezen, ki človeka zaznamuje na vseh področjih življenja; to zaradi nje uide njegovemu nadzoru in je vse bolj kaotično.
Zasvojenost s katero koli kemično snovjo (alkohol, nikotin, kokain, sladkor …) ali z vedenjem (kompulzivno nakupovanje, laganje, igralništvo, …) se razvije postopoma, z zavestnim iskanjem priložnosti za uživanje te snovi ali izvajanje posameznega vedênja, ter z neugodjem, ki sledi, če tega ni na voljo.
V procesu zdravljenja pomagam doseči novo življenjsko ravnovesje in popraviti dele življenja, ki jih je poškodovala zasvojenost. Določiti si mora nove cilje in opraviti radikalne spremembe življenjskega sloga, predvsem pa se naučiti, kako živeti smiselno in produktivno življenje. Če naj spremeni svoje mišljenje, čustva in vêdenje, povezane z odvisnostjo, mora določiti svoje glavne probleme in se jim posvetiti ter jih rešiti enkrat za vselej.
Življenjsko ravnovesje je mogoče doseči s pozitivnimi spremembami na vseh področjih – v telesnem, duševnem, socialnem in duhovnem življenju. To pa obsega telesno in duševno zdravje, upravljanje z občutji in čustvi, odgovorno nadziranje obnašanja, izpolnjujoč in zadovoljujoč partnerski odnos ter dobre odnose s prijatelji in z drugimi ljudmi.
V procesu zdravljenja se naučimo razlikovati med tem, kaj mislimo, kaj čutimo in kaj počnemo. V procesu zdravljenja se bomo naučili prepoznati, kaj čutimo, oceniti, ali so ta občutja primerna glede na situacijo, in kako jih primerno izraziti. Samo to, da nekaj občutimo, še ne pomeni, da moramo na osnovi tega tudi reagirati. Vsakič, ko se srečamo s težavo, se moramo ozreti vase; tako ugotovimo, ali so v nas nerešena občutja (jeza, sram, krivda …), ki bi nas utegnila motiti pri iskanju rešitve. Ko določimo nerešena občutja, jih lahko odpravimo: racionalno iščemo rešitev za problem, izberemo ustrezne alternative in delujemo temu primerno.
Pokliči: 040 520 257