Psihoterapija
Psihoterapija ali terapija s pogovorom je učinkovit način za zdravljenje depresije. Sama po sebi morda ne bo dovolj za zdravljenje hude depresije, vendar pa lahko ima veliko in pomembno vlogo pri zdravljenju ob hkratni uporabi zdravil ali drugih načinov zdravljenja.
Zakaj psihoterapija?
Uporablja se kot pomoč pri iskanju načinov za spoopadanje z vsakodnevnim stresom, prav tako lahko spodbudi k pravilni in redni rabi zdravil. Številne študije v zadnjem obdobju kažejo na to, da je kombinacija medikamentne terapije in psihoterapija daleč najbolj učinkovita metoda zdravljenja, ki hkrati pomaga lajšati simpotome depresije, povečuje funkcionalost osebe, ki trpi za depresijo in pomaga odkrivati in odpravljati globje vzroke depresije.
Depresijo je potrebno razlikovati od žalosti. Vsakdo se počuti kdaj žalostno in za to imamo ne malokrat povsem uporavičene razloge. Kako pa naj se počutimo ob izgubi nečesar, kar nam je bilo pomembno? Zdravja, ljube osebe, zaposlitve, ki nam je omogočala varno eksistenco, premoženja, prijatelja ali hišne živali… Žalostno seveda. Žalost nam pomaga, da se prilagodimo na novo realnost skozi proces žalovanja. Žalostni smo »zaradi nečesa«.
Depresija ni samo žalost. Je dolgotrajnejša in globja, je potrtost, je ugrez, kar pa je pomembneje, niti ni nujno, da smo »žalostni zaradi nečesa«. Tisto nekaj zaradi česar se čutimo »žalostni« oz. zdaj že potlačeni, smo mi sami. Zato, »ker nismo dovolj dobri, ker nismo vredni, ker nismo ne tisto ne ono, ker smo vse, kar ne bi bilo treba…« in verjamemo, da nikdar ne bolje. Za ljudi, ki trpijo za depresijo, boljši jutri ne obstaja. Samoobtoževanje in nerealistična samokritika sta najpogostejši samogovora, ki ga izvajajo. Pogosti znaki depresijo so depresivno ali razdražljivo razpoloženje, usihanje interesa za dosedanje hobije in interese, sprememba teže v + ali -, motnje spanja (prav tako v + ali -), upočasnjenost ali nemir, utrujenost (kot bi nekdo izklopil baterije), brezvoljnsot, pogosti občutki nevrednosti in krivde, slabša koncentracija, ustvarjalnsot, neodločnost, premišljevanje o smrti ali samomoru.
Najnovejše študije kažejo na to, da je psihoterapija ob hkratnem jemanju zdravil, v primerih blažje ali srednje močne depresije pa tudi brez zdravil, dala dobre rezultate na področju:
- Lajšanja simptomov,
- Odkrivanju in razreševanju globjih vzrokov za razvoj depresije,
- Ponovna vzpostavitev psihičnega ravnovesja in podpora pri ohrananju ravnovesja,
- Spodbuja k pravilnejši in rednejši uporabi zdravil,
- Številne druge pozitivne učinke na počutje in zdravje osebe.
Različne oblike psihoterapije
Individualna terapija:
V individualni terapiji vam terapevt lahko pomaga prepoznati specifične napetosti in sprožilce, ki poslabšajo depresijo tako na kognitivnem kot vedenjskem in čustvenem planu. Terapevt vam lahko pomaga pri raziskovanju in razreševanju vkoreninjenih zastarelih in nerealističlnih prepričanj,k pogosto vodijo v depresijo. Pomaga vam lahko pri reševanju problemov doma ali na delovnem mestu in vas spodbuja k vzdrževanju zdravih povezav z družino in prijatelji. Tu lahko najdete pomoč pri vzpostavitvi in sprejemnju novih navad in opuščanju škodljivih in nekoristnih vzorcev mišljenja in obnašanja.
Skupinska terapija: je pogosto zelo učinkovita oblika psihoterapije. O prednostih in značilnostih si lahko preberete v našem članku o podpornih in terapevtskih skupinah.
Družinska/partnerska terapija: Družinsko svetovanje obravnava celotno družino, saj za depresijo ne trpi le oseba, ki ji je postavljena diagnoza. Tudi ta bolezen, tako kot pri vseh drugih, vpliva na vse družinske člane. Družinska terapija je odličen način, da se vaši sorodniki naučijo o depresiji in zgodnjih opozorilnih znakih. Študije kažejo, da družinska terapevtska pogovorna srečanja resnično lahko pomagajo pri zdravljenju in izboljšanju življenjskega sloga družine.
Koliko dolgo traja zdravljenje?
Različno. Nekateri ljudje imajo že od kratkoročnih in ciljno usmerjenih pshihoterapevtskih metod zelo velike koristi, nekaterim ljudem pa se bolj obnese dolgoročnejša psihoterapija. Študije kažejo, da dolgoročno zdravljenje vodi do večjih izboljšav pri depresivnih simptomih in boljšem življenjskem zadovoljstvu ter medosebnem in družabnem delovanju. Prav tako lahko zmanjša tveganje za ponovitev bolezni, ko se stanje enkrat resnično izboljša.
Nekaj nasvetov za (samo)pomoč:
- Redna telesna aktivnost. Dejansko pomaga. Novejše raziskave kažejo, da 10.000 korakov na dan lahko v določenih primerih nadomesti antidepresive.
- Razišči svoje občutke, doživljanje, čustva. Predalaj jezo in sram. Tole ti bo veliko lažje v kakšni podporni skupini ali terapevtom.
- Ohrani pozitivni odnos do sveta, drugih in zlasti sebe. Pozitivizem zdravi.
- Ne jemlji ničesar preresno. Ne dobro ne slabo… vse bo minilo. Smej se, ko lahko.
- Ohrani motivacijo. Če zmanjka, se spomni, kaj so bili razlogi, da si sploh začel-a.
- Pogovarjaj se. Najbolje s partnerjem, družinskimi člani, bližnjimi prijatelji in šolanimi sogovorniki, to je terapevti.
- Redno jemlji zdravila, če so ti predpisana.
Mirjana Franković tel: 040 520 257
Specializantka Psihoterapije
Transakcijska analitičarka – svetovalka
Psihoterapija & Svetovanje